Meni se je vedno zdelo zelo dobro, da so rodovi samostojne pravne osebe tako pravno, kot pri svojem delovanju tudi v praksi. Ker se na koncu to, da rodovi mirno ignorirajo dokumente, ki nastajajo in jim pri njihovem delovanju v najboljšem primeru samo nič ne pomagajo kaže kot poslednja rešilna bilka organizacije.

Vrhovi organizacije pa že dolga leta močno otepajo česarkoli, kar bi lahko pomagalo rodovom pri dejanskem delovanju in štancajo neke dokumente, ki so neuporabni, neživljenski ali oboje hkrati. Poleg PzM, ki bi lahko v najboljšem primeru predstavljal progamske smernice (nikakor pa to ni program), sem uspel videti tudi 16 strani dolg prostovoljski dogovor namenjen temu, da bom na nekem tečaju predaval manj časa, kot bi ga potreboval za izpolnitev tistega obrazca ipd.

Imamo inštruktorje (, ki jih vsake 3 leta malo preimenujemo), mentorje in coache imamo tečaje namenjene osebni rasti za lastne potrebe in seveda tudi cel kup dokumentov, ki so bili spisani za lastne potrebe teh istih skupin posameznikov.

Širok nabor zanj, ki so v organizaciji obstajala in (čeprav nekaterim to skrajno ni všeč) tudi na nek način definirala organizacijo izginja. S tem izginja tudi program, ki je v resnici naše tržno blago in ki nas dela do neke mere edinstvene v poplavi organizacij, ki se vse zavzemajo za boljšega, bolj odgovornega … človeka in naravo in… (a free game of bullshit bingo).

S tem izginja tudi identiteta in prepoznavnost in tudi sposobnost pridobivanja članstva, ki ne sme biti vezano samo na občasni “Gremo mi po svoje” ali pa obdobja, ko neke individualne akcije posameznikov zagotovijo nek lokalni generacijski bum.

Namesto, da bi se organizacija posvetila pomoči pri zagotavljanju čim bolj kvalitetnega programa in čim bolj kvalitetnega izvajanja programa odriva nosilce znanj posameznih sklopov “temeljnih taborniških znanj” na rob in v vakumu vsebine ustvarja formo. Veliko forme.

Mogoče bi bilo včasih dobro sestopiti z oblakov visokoletečih misli, ki operirajo v idealnem svetu in dejansko ugotoviti, kaj povprečni vodnik pri svojem delu potrebuje in kako še dodatno oporo ponuditi tistemu podpovprečnemu, da počasi taborništvo premaknemo v smeri, ki bo v situaciji v kateri organizacija (tako programsko kot kadrovsko) dejansko je naredila nek pozitiven premik ne pa sproducirala še treh naborov dokumentov, za katere je najbolj zdravo, da jih tisti, ki so jim namenjeni niti pogledajo ne.